Pomlad doma in na prostem | Poiščite navdih →
5 € za vasRegistracijaPrijavaKošarica Menu

Velika noč

Pripravite se na veliko noč skupaj z nami. Svoj dom polepšajte z spomladansko dekoracijo in dodatki za dom.

Velikonočni prazniki

Velika noč je eden najbolj priljubljenih slovenskih praznikov. Z nami se spomnite velikonočnih običajev in navad, naučite se nov velikonočni verz in se navdihnite pri okrasitvi svojega doma. Govorili bomo tudi o tem, kdaj je velika noč, katere so tradicionalne velikonočne jedi in kako veliko noč praznujejo po svetu.

Kdaj je velika noč?

Datum velike noči ni vsako leto enak. Velika noč nastopi prvo nedeljo po prvi polni luni od prvega spomladanskega dne. Velikonočni ponedeljek, ki je državni praznik, letos pade na 10. april 2023.

Zgodovina in simboli velike noči

Velika noč je bila prvotno praznovanje pomladi. Njene korenine segajo v čas pred našim štetjem, ko so jo praznovali kot poganski praznik, ki je simboliziral preporod narave po zimi. kristjani so kasneje ta praznik povezali z Jezusom Kristusom - v tem času se spominjajo njegovega križanja in vstajenja. A to še ni vse. Velika noč velja tudi za praznik osvoboditve, imenovan "pasha", saj obeležuje osvoboditev Izraelcev iz egiptovskega suženjstva.

Velikonočni dnevi in njihov pomen

Priprave na veliko noč, ki za kristjane označuje dan Kristusovega vstajenja, se začnejo en teden pred veliko nočjo, na cvetno nedeljo (tudi oljčna nedelja), konča pa se na belo nedeljo, ki je en teden po veliki noči.
  • Cvetna nedelja - Nedeljo pred veliko nočjo verniki v cerkve k blagoslovu prinesejo oljčne vejice ali butare, v katere povežejo pomladno rastlinje. Predstavljajo vejice, s katerim so ljudje pozdravljali Jezusa, in imajo po različnih slovenskih pokrajinah različna imena, npr. “presnec”, “vejnik”, “pušelj”, “snop” ali “prantelj”, “beganica”, “leseni žegen”, “drenek” itd. Čez leto vernike varujejo pred udarom strele, odganjajo bolezen in povečujejo plodnost.
  • V prvih treh dnevih sledečega tedna se je včasih po domovih opravilo veliko spomladansko čiščenje, gospodinje so pripravljale praznične jedi, moški pa so še kaj postorili na polju, v sadovnjaku ali vinogradu.
  • Veliki četrtek predstavlja zadnji Jezusov dan pred smrtjo, na ta dan je imel s svojimi učenci tudi zadnjo večerjo. Kot znak žalovanja za dva dni utihnejo vsi cerkveni zvonovi in orgle.
  • Na veliki petek velja za najstrožji post, na ta dan je prepovedano uživati meso in po cerkvenih zapovedih se lahko le enkrat do sitega najemo. To je tudi edini dan v letu, ko v cerkvah ni svete maše.
  • Velika sobota je dan za blagoslov velikonočnih jedil. Družine v košarah v cerkev prinesejo dobrote, ki bodo nato služile za velikonočni zajtrk: pirhe, šunko, hren in potico. Vsaka izmed njih predstavlja en del Kristusovega trpljenja.
  • Velikonočna nedelja predstavlja največji krščanski praznik, saj je na ta dan Kristus vstal od mrtvih. Začne se s vstajensko procesijo, ki ji sledi velikonočni zajtrk - žegen - v krogu družine.
  • Sledi pa še velikonočni ponedeljek, ko z razliko od nedelje ljudje pogosto potujejo na obisk k sorodnikom in še z njimi proslavijo veliko noč.
  • Velikonočni čas se zaključi z belo nedeljo, ko je še zadnjič na jedilniku velikonočni žegen.

Velikonočne šege in navade

Barvanje pirhov
Seveda ob veliki noči ne moremo brez okraševanja in barvanja pirhov. Različne pokrajine v Sloveniji kuhana velikonočna jajca krasijo na svojevrstne načine. Med najbolj prepoznanimi so belokranjske pisanice, prekmurske remenke oz. remenice ter vrhniški pirhi, ki jih mojstri ustvarijo s prebadanjem jajčne lupine.

Sami pa se lahko lotite barvanja na različne načine. Vedno bolj priljubljeno je barvanje pirhov z naravnimi barvami, npr. pirni v teranu, pirhi v čebuli oz. čebulnih olupkih, barvanje pirhov z rižem, s kurkumo, z rdečim zeljem …
Blagoslov in raznašanje ognja
Na velikonočno soboto zjutraj poteka blagoslov ognja in vode. Ogenj se nato s pomočjo tlečih posušenih drevesnih gob raznese po celotni vasi, kar naj bi predstavljajo prihod Jezusa, ki je luč sveta in življenje, ter hiše varovalo pred požarom. Posebne moči pa naj bi imela tudi blagoslovljena voda, ki predstavlja očiščenje.
Trkanje s pirhi
Igre s pirhi se pogosto igrajo v krogu družine ali prijateljev na velikonočno nedeljo po zajtrku in velikonočni ponedeljek. Najbolj znane igre so trkljanje, sekanje in zbijanje pirhov, pa tudi valinčanje. Pri trkljanju zmaga tisti, ki mu uspe s svojim pametno izbranim pirhom “ubiti” čim več pirhov ostalih tekmovalcev. V zadnjih desetletjih se obuja tudi sekanje pirhov s kovanci, kjer je cilj kovanec zalučati v pirh, tako da ga prebije in se vanj zatakne. Nekatere vasi vsako leto prirejajo tekmovanja v tej disciplini za mlade in starejše.

Velikonočni motivi

  • Jajca in piščanci - predstavljajo simbol plodnosti, novega življenja in rodovitnosti.
  • Jagnje - Judje so ob začetku pomladi obredno žrtvovali jagnje, kasneje pa je v krščanstvu jagnje simbol za Jezusa Kristusa, ki je bil žrtvovan za odrešenje sveta.
  • Zajec - značilen simbol poganskih praznovanj pomladi. Simbolizira pomlad, toploto, sonce in novo življenje.
  • Pirhi, hren, šunka in potica - 5 rdeče pobarvanih pirhov predstavlja Kristusove rane na križu, hren žeblje, s katerimi je bil pribit nanj, šunka predstavlja njegovo telo, potica pa trnovo krono, ki jo je moral nositi.

Kako praznujejo veliko noč drugje po svetu

Velika noč se po vsem svetu praznuje na različne načine. Kakšne so velikonočne navade in običaji v drugih državah?
Velika noč v Angliji
V Angliji na velikonočni mizi prevladuje pečeno jagnje, postreženo s sladkim krompirjem in mlado spomladansko zelenjavo. Okraševanja pirhov tam ne poznajo. Jajca so običajno čokoladna, velikonočni zajček pa jih skriva po hiši in vrtu, otroci pa jih nato iščejo.
Velika noč v Španiji
V Španiji je velika noč pomembnejša od božiča. Ulice so polne spokornikov v koničastih kapucah, imenovanih "nazarenos", nekateri med njimi nosijo kovinske verige kot simbol pokore. Med običajnimi velikonočnimi jedmi je pečenka Roscon de Pascua.
Velika noč na Poljskem
Verne družine na Poljskem v cerkev nesejo belo klobaso, jajca, hren, kruh s soljo in črnim poprom. Na velikonočni ponedeljek fantje poskušajo z vedri vode zmočiti dekleta in če jim uspe, naj bi se ta v letu dni poročila.
Velika noč v Nemčiji
Šolarji imajo približno tri tedne velikonočnih počitnic. Na veliki petek, veliko soboto in veliko noč ne dela nihče. Na večer velike sobote se pogosto zakuri kres, ki predstavlja konec zime in slabih občutkov, ob njem pa se zbere veliko ljudi.

Velikonočna dekoracija

Želite svoj dom pripraviti na velikonočne praznike? Ker brez velikonočnih pirhov ne gre, si oglejte naše preproste ideje in tehnike za barvanje pirhov.
Uporabite lahko tudi razno dekoracijo za vrt, kot so košare ali posode, okrašene z vejicami, cvetlicami in velikonočnimi jajci, ali pa velike vaze s spomladanskim cvetjem. Če pa nimate časa za ustvarjanje, si oglejte kategorijo velikonočna dekoracija, kjer vas čaka veliko čudovitih izdelkov.


Velikonočne jedi

Za večino od nas so tradicionalne velikonočne jedi pirhi, šunka, hren in potica. Imamo pa na našem ozemlju še več tradicionalnih velikonočnih jedi.

Potica - na velikonočni mizi ne sme manjkati tradicionalna slovenska potica. Najbolj pogosta in razširjena je orehova potica, na priljubljenosti pa pridobivajo tudi makova potica, čokoladna potica, lešnikova potica, kokosova potica in druge različice, ki se jih gospodinje lotijo pred veliko nočjo.

Šunka v testu - kuhano šunko pripravimo v mehkem testu in jo postrežemo z jabolčnim hrenom.

Prata - to značilno jed na območju Tržiča sestavljajo mesna štruca, imenovana prata, solata in pražen krompir. Sestavine, ki jih potrebujemo za prato, so: narezan star kruh, namočen v mleko, jajca, meso, začimbe in svinjska mrežica. Jed se uživa za velikonočni zajtrk ob beli kavi.

Aleluja - velikonočna juha, ki je bila v začetku hrana za siromašne, skuhamo iz repinih olupkov. V vsaki slovenski pokrajini jo pripravljajo malce drugače - nekje mora biti juha redka, drugod ji dodajo kašo ali ocvirke, jo zgostijo z moko ali uporabijo svežo repo. Zraven serviramo prekajeno svinjsko meso.